Trdni delci v zraku.

 

Droben prah v zraku predstavlja drobne “mikro” delce in kapljice organskega in anorganskega izvora, ki lebdijo v zraku. Prah lahko nastaja tako zaradi naravnih procesov v okolju kot tudi zaradi aktivnosti človeka.

 

V naravni izvor prahu se šteje zemlja, soli morja, prah zaradi požarov v naravi, erozija kamenin, vulkanski prah, cvetni in hišni prah, plesni ipd.

 

V drugo skupino izvora pa prah zaradi aktivnosti človeka kot so delci iz motorjev z notranjem zgorevanjem (tovornjaki, vlaki, letala, avtomobili), promet po cestah (obrabe zavor, pnevmatik, obrabe cestišč), iz kmetijstva (proizvodnja hrane), gradbišč, proizvodnje cementa, sežigalnic odpadkov in elektrarn, tobačnega dima in tudi prah iz malih ter srednjih kurilnih naprav (kotli, peči, štedilniki, kamini itd.). Glede na lastnosti goriva in kurilnih naprav je največ prahu pri kurjenju s trdimi gorivi.

 

Prah, ki je posledica človeške aktivnosti praviloma sestoji iz manjših trdnih delcev z velikostjo pod 10 μm (mikronov). Za procese zgorevanja velja, da je večina delcev, ki se sprošča v okolje manjša od 2.5 mikrona, ki je za zdravje ljudi še nevarnejša. Glavna komponenta trdnih delcev je ogljik, nanj pa se lahko vežejo še različne, lahko tudi strupene snovi med drugim težke kovine, hlapni ogljikovodiki in celo mikrobi.

 

 

Če povzamemo ločimo naslednje vrste trdnih delcev, ki jih med seboj ločimo po velikosti:

 

- PM10 (10 μm)

- PM2.5 (2.5 μm) in PM1 (1 μm)

- Nano-delci